Nepozabna pustolovščina na otoku Martinik
V zadnjih letih je projekt Erasmus + postal sinonim za mednarodno sodelovanje in izmenjavo izkušenj med šolami po vsej Evropi. Osredotočen na izboljšanje kakovosti izobraževanja, spodbujanje inovativnosti ter krepitev medkulturnega razumevanja, projekt omogoča šolam, učiteljem in učencem edinstvene priložnosti za raziskovanje sveta onkraj svojih domačih meja.
Ena izmed takšnih nepozabnih izkušenj je nedvomno potovanje 9.a razreda osnovne šole Oskarja Kovačiča na otok Martinik, ki je bila rezultat prizadevanj in sodelovanja v projektu Erasmus +. Toda potovanje ne bi bilo tako nepozabno brez pomoči in izkušenj Tomija Martinjaka in učiteljev Anuše Mihelič in Darijana Trojarja, ki so bili ključni pri izvedbi.
Priprave na to čudovito potovanje so se začele že leto prej. Devetošolci so se redno srečevali enkrat na teden, kjer so pod budnim vodstvom Tomija pripravili vse, kar je bilo potrebno za uspešno in varno potovanje na otok Martinik.
Pomemben del priprav je bil tudi sestanek samega načrta potovanja. Naloge so bile jasno razdeljene, vsak udeleženec je vedel, kaj pričakovati in kaj je njegova vloga v celotni izkušnji. Tomi Martinjak, izkušen vodnik, je bil ključen pri tem koraku. S svojimi bogatimi izkušnjami je znal usmeriti nas učence in nas naučiti, kako se orientirati na poti do otoka.
Nekaj ur na sestanku je bilo namenjenih učenju osnov orientacije, iskanju pravih metrojev in navigacije po Parizu, ki je bila naša vmesna destinacija izleta. Vsak učenec je moral osvojiti veščine, ki so bile potrebne za varno in uspešno potovanje. Tomi je s svojim strokovnim znanjem in strpnim pristopom poskrbel, da smo se učenci počutili samozavestno in pripravljeni na izziv, ki nas je čakal.
Potovanje se je začelo na glavni ljubljanski železniški postaji, kjer smo se z vlakom odpeljali do Pariza. To je bila naša prva destinacija, saj smo z letalom iz Pariza leteli na Martinik. Seveda pa smo si pred vzletom letala pogledali glavne znamenitosti mesta.
Po prihodu na otok smo se odpeljali do svojega bivališča, kjer so nas domačini pogostili s tradicionalnimi dobrotami. Po namestitvi prtljage smo se imeli čas spočiti v šotorih, kjer smo tudi spali. Program je vključeval tudi ogled glavnega mesta otoka in spoznavanje kulture ter načina dela domačinov.
Med potovanjem smo se učenci povezali z vrstniki iz Martinika, čeprav smo učenci iz Slovenije kmalu ugotovili, da imajo Martiničani težave z poznavanjem angleščine. Kljub temu smo se naučili veliko o lokalni kulturi in načinu življenja. Posebno doživetje je bil skupni pohod na najvišjo točko otoka, vulkan na nadmorski višini 1300 m. Slovenci smo kmalu opazili svojo vzdržljivost, saj so se Martiničani že na prvi tretjini obrnili in odšli nazaj. Učenci 9.a smo se po vzponu na vrh spustili čez džunglo, kjer smo videli mnogo zanimivih stvari, med drugim prave tarantele, drevesa avokada in pasijonke.
Seveda tudi kopanja ni manjkalo, veliko smo se kopali v morju, ki ima okoli 30 stopinj Celzija, a za domačine je bila voda premrzla. Kopali so se zelo redko. Čakal nas je tudi tečaj surfanja na valovih. Skupaj pa smo organizirali medkulturni večer, kjer smo Slovenci svojo značilno hrano prinešeno s seboj predstavili njim, oni pa so nam predstavili njihovo. Na poti domov smo se v Parizu se ustavili v znanem muzeju Louvre. Iz Pariza pa nas je potem še čakala 17-urna vožnja z avtobusom do Ljubljane.
Potovanje na otok Martinik je bilo za nas devetošolce osnovne šole Oskarja Kovačiča veliko več kot le turistična izkušnja. Bila je to izjemna priložnost za osebno in intelektualno rast, za krepitev medsebojnih vezi ter za pridobivanje neprecenljivih izkušenj, ki bodo obogatile naše življenje in oblikovale naše prihodnost. V veliki meri je bil za to nepozabno potovanje zaslužen Tomi Majtinjak, ki je s svojim znanjem, izkušnjami in predanostjo pomagal uresničiti naše sanje in ustvariti nepozabne spomine.
Rok Dejak, 9.a